Blog · Zapis 1 · 2024 in 2025
Kako se je začelo
Kako sem med očetovskim dopustom spet zares začel programirati in zakaj so prvi poskusi z otroško knjigo za nekaj časa pristali v predalu.
Objavljeno
- 2022Spet začnem programirati, v malem.
- Marec 2024Rodi se mi sin.
- 2024Očetovski dopust. Spet zares programiram in ideja se pojavi prvič.
- Jan. 2025Prvi prototip otroške knjige.
- April 2025Drugi poskus. Že se imenuje SagaLino.
- Dec. 2025Medvedek z očali skoraj povsod izgleda enako.
- Poletje 2026Bagger Wuff.
2022: spet malo kode
Leta 2022 sem spet začel programirati, za začetek v majhnem. Nekaj orodij za službo, nekaj skript. Z orodji z umetno inteligenco je šlo nenadoma veliko hitreje kot prej in spet mi je bilo res všeč.
2024: očetovski dopust
Marca 2024 se mi je rodil sin in bil sem na dopustu. Del tega smo preživeli v Franciji.
Takrat sem zares začel programirati, skoraj vsak dan. In takrat mi je prvič padla na pamet ideja, iz katere je pozneje nastal Sagalino.
Programiral sem večinoma, ko je mali spal. Včasih tudi, ko ni spal.
Prvo, kar sem naredil
Moj prvi projekt je bil otroški monitor. Nad posteljo je visela kamera, umetna inteligenca pa je vsakih nekaj sekund pogledala sliko in zapisala, kako moj sin trenutno leži. Tam je potem na primer pisalo „The baby is positioned on its back“, z uro. Poimenoval sem ga „Baby Roll Live“.
Nihče tega ni potreboval, ležal je tri metre stran od mene. Bilo pa je prvič, da sem sam naredil nekaj s slikovno umetno inteligenco, in delovalo je že prvi večer.
Pri tem sem opazil, kako dobro zna umetna inteligenca brati slike. Potem sem hotel izvedeti, ali zna slike tudi slikati, take, v katerih se otrok prepozna. Kmalu zatem sem za isto kuhinjsko mizo začel z otroško knjigo.
Januar 2025: KidsBook Creator
Najstarejša različica, ki jo še imam, je z 3. januarja 2025. Takrat smo bili že spet v Hamburgu. Imenovala se je „KidsBook Creator“, bila je v celoti v angleščini in imela štiri korake: lik, zgodba, prizori, predogled. Zgodbo je pisal besedilni model, slike pa DALL·E 3.
Navodila za umetno inteligenco sem venomer popravljal. V enem piše „maintaining exact same character design“. Redko se je tega držala.
Zgodbe so bile že kar dobre. S slikami pa sem imel težavo, ki je dolgo nisem rešil: lik je bil na vsaki strani videti drugače. Zdaj je imel otrok rdeče lase, zdaj rjave, jopič pa je bil vsakič druge barve.
April 2025: drugi poskus
Aprila sem poskusil znova, tokrat kot prava spletna aplikacija v nemščini. Že se je imenovala SagaLino in imela dvanajst korakov, od naslova do končane knjige.
Že je bilo videti kot knjiga, a take ne bi dal natisniti nikomur. Otroška knjiga iz Sagalina živi od tega, da otrok na vsaki strani prepozna like ali sebe. Če nekdo na peti strani nenadoma izgleda drugače, otroci to takoj opazijo.
December 2025: medvedek z očali
Čez božič sem spet vzel v roke staro stran in jo povsem predelal. Nastali sta dve preizkusni knjigi o majhnem medvedku, ki se uči uporabljati kahlico. Prvič je bil lik skoraj povsod videti enako.
Pravzaprav bi lahko tam nadaljeval. Vendar je bila to naša prva zima z vrtcem. Sin je prinašal vsak virus iz vrtca, jaz sem jih vse dobil in kar dolgo ležal v postelji. Projekt je spet pristal v predalu. Občasno sem preizkusil kak nov model za slike in predal spet zaprl.
V naslednjem zapisu pišem o tem, zakaj me otroške knjige sploh tako zaposlujejo. Kako se je predal poleti 2026 dokončno odprl, pride v zapisu za njim.
Naprej: Koreninski otroci, igre, ki sem jih naredil sam, in scenariji