Knjiga „išči in najdi“ je tu

Kot otrok sem ure in ure iskal po takih knjigah. Najraje sem imel tržnico in kmetijo. Ob vsakem listanju najdeš kaj novega.

Zdaj lahko v taki knjigi iščeš sebe ali babico ali lastnega psa, nekje med množico drugih ljudi.

Od 30. oktobra obstaja knjiga „išči in najdi“. Like ustvariš kot pri slikanici. To je lahko lasten otrok, družina, prijatelji, pa tudi izmišljeno bitje ali plišasta igrača. Potem izbereš kraje in na vsaki dvostranici so liki nekje skriti.

Za like lahko naložiš fotografije, za kraje prav tako. Na primer z igrišča za vogalom ali iz počitniške hiše z zadnjih počitnic. Potem v knjigi spet iščeš svoje počitnice in v njej je vsa družina. Mislim, da je to res lepo darilo in vsi za mizo se pri tem zabavajo, mali prav tako kot dedek.

Podcenjeval sem, kako težko je to. V slikanici je lik večinoma viden velik. V knjigi „išči in najdi“ je drobcen, stisnjen med veliko drugih ljudi in vseeno mora biti na vsaki dvostranici videti enako.

K temu pride skrivanje. Umetna inteligenca za slike ne nariše vedno lika natanko na mestu, kjer ga želimo imeti. Kdor pa v knjigi tapne „Pokaži mi dedka“, želi videti prav dedka. Pri tem sem presedel veliko večerov.

Poleg tega je taka dvostranica za tisk ogromna. Potrebuje večkratnik slikovnih pik navadne strani knjige, da so tudi drobni liki ob robu ostri. To porabi veliko računskega časa. Zato slikanje cele knjige „išči in najdi“ traja občutno dlje kot slikanice in vsaka stran se nato še enkrat preveri.

Še nisem končal. Liki naj bi bili fotografiji še bolj podobni in na eno stran naj bi šlo več likov. S prvo knjigo „išči in najdi“ je prišla takoj tudi prva želja: ena družina je hotela, da se res vsi najdejo na vsaki strani. To zdaj deluje.

Večino naredim zvečer, ko moj sin spi, pogosto do pozno v noč. Potem pregledujem dvostranice in iščem sam.