Ilustracijski slog

Personalizirana otroška knjiga v risografiji

Risografija je šablonski tisk z Japonske. Vsaka barva se natisne posebej, kjer se dve barvi prekrijeta, pa nastane tretja. Zato je v sliki nekaj žarečih odtenkov, zrnatih ploskev in drobnih zamikov.

Oglejte si knjigo v tem slogu

Celotno zgodbo preberete brezplačnoEn slog na vseh stranehE-knjiga 5,00 €

Primer slike, slog Risografija — Nekaj tiskarskih barv, zrnate ploskve in drobni zamiki: svež in igriv

Izvor

Od razmnoževalnika do barve oblikovalcev

Risografija je šablonski postopek. Naprava s toplotno glavo v tanko folijo vreže drobne odprtine, takoimenovani master, in jo ovije okoli tiskarskega bobna. V bobnu je črnilo natanko ene barve. Ko se boben vrti, potiska črnilo skozi odprtine na papir, ki drsi pod njim.

Ker boben vsebuje samo eno barvo, se večbarvna slika razstavi na ločene barvne plasti: za vsako nastane lasten master, papir pa za vsako barvo enkrat steče skozi stroj. Črnila so polprosojna. Kjer dve plasti ležita ena na drugi, se v prekritju zmeša tretja barva. Ker se papir ob vsakem prehodu znova vloži, plasti nikoli ne ležijo popolnoma natančno druga na drugi. Ta zamik in drobne razlike znotraj ene naklade sodijo k postopku in so del njegovega videza.

Tehnika prihaja iz Tokia. Noboru Hayama je tam 2. septembra 1946 odprl razmnoževalnico RISO-SHA. „Riso“ pomeni v japonščini „idealno“. Leta 1958 je podjetje na trg poslalo svojo napravo RISO-GRAPH, leta 1980 je sledila znamka RISOGRAPH, leta 1986 pa je izšel Digital 007, prva digitalna naprava. Stroji so nastali za hitro in poceni razmnoževanje dokumentov.

Oblikovalci, ilustratorji in male tiskarske delavnice so pozneje odkrili, kaj postopek naredi vidno: močne polne barve, zrnatost, prekritja in naključje. Sam RISO navaja, da so naprave priljubljene med umetniki po vsem svetu, zlasti v Evropi. Gabriella Marcella je risografski tiskalnik spoznala na Pratt Institute v Brooklynu in v Glasgowu ustanovila studio RISOTTO. V Londonu sta Jackson Lam in Ken Kirton leta 2009 ustanovila Hato Press, ki izdaja zine in knjige v risografskem tisku.

Naše slike niso risografski odtisi. Nastajajo kot današnje ilustracije za otroške knjige, ki prosto povzemajo značaj tiska: nekaj trdnih barv, prekritja, zrnatost in rahle zamike.

Kdo je oblikoval slog

Imena za tem slogom

Noboru Hayama
Ustanovitev razmnoževalnice RISO-SHA v Tokiu, 1946
Iz njegove delavnice je zrasla družba, katere naprave so tiskarskemu postopku dale ime.
Gabriella Marcella
RISOTTO, tiskarski studio v Glasgowu
Svoje delo je razvila iz hitrosti in nepredvidljivosti risografskega tiskalnika, iz tega pa ustvarja plakate, stenske poslikave in publikacije.
Jackson Lam in Ken Kirton
Hato Press, London, 2009
Založbo sta ustanovila, da bi bila tisk in izdelava umetnikom bolj dostopna, do leta 2020 pa sta izdala okoli 50 zinov v risografskem tisku.

Značilnosti

Po čem prepoznate risografijo

Tri ali štiri žareče polne barve, na naši vzorčni sliki roza, kobaltno modra in sončno rumena na toplem, krem papirju.
Mešane barve nastanejo samo s prekritjem: modra čez roza da vijolično, rumena čez roza oranžno.
Zrnate, posute ploskve, enkrat gostejše, enkrat redkejše, skozi katere se sveti papir.
Drobni zamiki, kjer ena barvna plast leži tik ob drugi.
Velike, preproste oblike brez lastne obrisne črte in brez mehkih prehodov.

Za katere zgodbe se dobro obnese

Katere zgodbe pristajajo risografiji

Slog živi od velikih, jasnih oblik in malo barv. Dobro pristaja naravi, živalim in razpoloženjem: gozd, reka, mrak, lisica, svetilka. Na naši vzorčni sliki barvne plasti prav to dosežejo: nebo v rožnati in rumeni, drevesa v modri, lisica iz rumene in rožnate.

Ker je barv na voljo malo, se koža, lasje in oblačila prevedejo v te barve. Lik ostane prepoznaven po obliki, pričeski in oblačilih, vendar je bolj grafičen kot v naslikanem slogu. Za fino mimiko je zrnatost manj primerna.

Slike učinkujejo sveže in igrivo. Preproste oblike so lahko razumljive, zato slog pristaja približno od drugega do tretjega leta. To je uredniška ocena in ne trdna starostna meja.

Brezplačno preberite zgodbo v tem slogu

Vprašanja

Dobro je vedeti

Po čem se risografija razlikuje od sitotiska?

Pri obeh se barva potiska skozi šablono in se dela s polnimi barvami. Pri risografiji naprava šablono izdela sama, jo ovije okoli bobna in tiska samodejno, vsako barvo v posebnem prehodu. Zato je postopek hiter in ugoden za male naklade.

Ali so slike pravi risografski odtisi?

Ne. Slike nastajajo kot današnje ilustracije za otroške knjige, ki prosto posnemajo barvne plasti, prekritja, zrnatost in zamik.

Zakaj je barv tako malo?

Pri risografskem tisku vsak boben nosi natanko eno barvo, vsaka dodatna barva pa pomeni še en prehod. Vsi drugi odtenki nastanejo, ko se dve barvi prekrijeta. Naše slike sledijo tej omejitvi: tri ali štiri barve, ostalo nastane s prekritjem.

Za katero starost je risografija primerna?

Od približno drugega do tretjega leta. Velike, preproste oblike in jasne barve so lahko prepoznavne, zrnatost pa nagradi pozorno gledanje.

Ali slog ostane enak v vsej knjigi?

Ostane. Vseh 14 dvostranic se ilustrira v slogu, ki ga izberete, vključno z naslovnico in portretom junaka. Slike nastanejo s pomočjo umetne inteligence, vsako knjigo pa pred tiskom pregledate in jo lahko spremenite.

Viri

1.RISO Kagaku Corporation: RISO's History. (v angleščini)Temelji na virih: Noboru Hayama je leta 1946 začel razmnoževalno dejavnost pod imenom RISO-SHA, leta 1958 je izšla naprava RISO-GRAPH.
2.RISO Deutschland: RISO, a Japanese print success story. (v angleščini)Temelji na virih: Ustanovitev RISO-SHA 2. septembra 1946, RISO-GRAPH leta 1958 in znamka RISOGRAPH s prvimi napravami leta 1980.
3.RISO Inc.: About RISO. (v angleščini)Temelji na virih: Pomen besede „Riso“ kot „idealno“, prva digitalna naprava Digital 007 leta 1986.
4.RISO Kagaku Corporation: RISO ART. (v angleščini)Temelji na virih: RISOGRAPH je po vsem svetu, zlasti v Evropi, postal priljubljen med umetniki.
5.University of Brighton: Visual Communication Technical Resource, Risograph Printing. (v angleščini)Temelji na virih: Master se toplotno vreže in ovije okoli bobna, vsak boben vsebuje eno barvo, prekrite barve dajo mešane barve, znotraj naklade so nepravilnosti.
6.Victoria and Albert Museum: Gabriella Marcella, The power of printing, 2018. (v angleščini)Temelji na virih: Marcella je postopek spoznala na Pratt Institute, ustanovila je RISOTTO v Glasgowu, postopek pa dela s polnimi barvami in šablonami podobno kot sitotisk.
7.Hato Press, članek o ustanovitvi in programu. (v angleščini)Temelji na virih: Hato Press so leta 2009 v Londonu ustanovili Jackson Lam in Ken Kirton, do leta 2020 pa je izdal okoli 50 zinov v risografskem tisku.